POTOVALNA LEKARNA ZA BREZSKRBNO POLETJE

Poletne počitnice bodisi na morju, v planinah ali na deželi nam lahko pokvarijo poškodbe in bolezenske težave. Da pa bo dopust čim bolj sproščen in brezskrben, ne glede na to, kje boste dopustovali, s seboj ne pozabite vzeti priročne potovalne lekarne. Potovalno lekarno moramo še posebno skrbno pripraviti, kadar se na pot odpravljajo kronični bolniki, otroci, nosečnice ali doječe matere.

Pri pripravi zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih sredstev upoštevajte:

• starost in zdravstveno stanje dopustnikov oziroma popotnikov,
• način in trajanje potovanja ter kraj potovanja,
• razvitost zdravstvene službe in dostopnost medicinske oskrbe.

Naše zdravje na poti ni odvisno zgolj od naše potovalne lekarne, temveč v veliki meri tudi od ustrezno urejenega zdravstvenega zavarovanja ali morebitnega dodatnega turističnega zdravstvenega zavarovanja.

OBISK PRI ZDRAVNIKU

Predvsem za daljša potovanja ali potovanja v eksotične kraje je priporočljivo, da pred odhodom obiščete svojega osebnega zdravnika. Za informacije se lahko obrnete tudi na ambulanto za potnike, ki deluje na območnem zavodu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ponekod namreč obstaja tveganje za hepatitis A in B, meningokokni meningitis, kolero, kugo ali tifus, ki jih lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem. Obstaja pa tudi tveganje za malarijo in druge bolezni, ki se prenašajo s piki insektov ter jih preprečujemo z jemanjem zdravil proti malariji in drugimi zaščitnimi ukrepi.

VSEBINA POTOVALNE LEKARNE

Potovalno lekarno si pripravimo v eni torbici, ki na potovanju ne bo dostopna otrokom in naj bo zavarovana pred zunanjimi vplivi (svetloba, toplota, vlaga). Zdravila s seboj jemljite v njihovi izvirni embalaži in skupaj z navodili za uporabo. Poskrbite, da bodo imela zdravila ustrezen rok uporabe. Posebno pozornost posvetite zdravilom, za katere je določen poseben režim shranjevanja. Zanje so na voljo hladilne torbice, ki omogočajo prenašanje takšnih zdravil (npr. insulin, biološka zdravila).

Osnovna potovalna lekarna naj vsebuje:

• zdravila, ki jih redno jemljete in vam jih je predpisal vaš osebni zdravnik
• prvo pomoč za oskrbo odrgnin in manjših ran (razkužilo za rane, sterilne gaze, lepilni trak, povoji, vodoodporni obliži različnih velikosti, krema, ki pospeši celjenje, termometer)
• izdelki za preprečevanje ali odpravljanje manjših zdravstvenih težav:
• zdravila proti povišani telesni temperaturi, bolečinam, glavobolu ali zobobolu
• zdravila za blažitev prebavnih težav (driska, zaprtje)
• praški za nadomeščanje izgubljene soli in vode
• zdravila proti potovalni slabosti
• zdravila za lajšanje alergijskih težav
• zdravila za lajšanje želodčnih težav
• zdravila za vneto grlo in žrelo
• sredstva za zaščito pred piki žuželk, izdelki za odpravljanje težav po piku

• razkužilo za roke
• izdelki za zaščito pred piki komarjev, klopov in drugih insektov ter izdelki za odpravljanje težav po piku
• pinceto za odstranjevanje klopov
• izdelke za zaščito pred sončnimi žarki (izdelki za zaščito pred soncem s primernim zaščitnim faktorjem, izdelki za nego kože po sončenju, izdelki za lajšanje težav pri sončnih ali drugih opeklinah)
• veljavna kartica zdravstvenega zavarovanja ali zdravstveno zavarovanje za tujino

Pogosto nam na potovanju še kako prav pridejo tudi mazila za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih, kot tudi geli in mazila za boleče in otekle noge. Za daljša potovanja je priporočljiva tudi uporaba posebnih elastičnih nogavic.

HOMEOPATSKA POTOVALNA LEKARNA

Vaša potovalna lekarna lahko vsebuje tudi homeopatska zdravila. Ob izbiri pravega homeopatskega zdravila vedno poiščemo simptome, ki so podobni simptomom enega izmed naštetih homeopatskih zdravil. Za homeopatsko zdravljenje se smemo odločiti le v primeru običajnih težav in vsakdanjih lažjih boleznih. Pri težjih ali trajnejših zdravstvenih težavah poiščite zdravniško pomoč.

Potovalna slabost

• Cocculus (Anamirta cocculus) – slabost, bruhanje, vrtoglavica, izboljšanje pri ležanju in na svežem zraku; slabost v avtu in na ladji; največja slabost ob nenadnih sunkovitih gibih.
• Tabacum (Nicotiana tabacum) – huda slabost in bruhanje z vrtoglavico, ki se poslabša že ob najmanjšem premiku; mrzel polt, mrtvaška bledica obraza; prija svež zrak; izboljšanje ob zaprtih očeh; poslabšanje ob izpostavitvi tobačnemu dimu; morska bolezen.
• Petroleum rectificatum – slabost, vrtoglavica; vzrok je lahko lakota ali vonj po bencinu, izboljšanje ob zaužitju hrane, poslabšanje na svežem zraku in ob premikanju avtomobila ali ladje.

Sončne opekline in alergija

• Belladona (Atropa bella-donna) – opečena koža je živo rdeča in seva vročino. Prisotna je lahko povišana telesna temperatura, utripanje in občutenje utripanja. Dotik in toplota stanje poslabšata.
• Aconitum napellus – rdeča, vroča in otekla koža, pekoč občutek z otrplostjo; izboljšanje na svežem zraku, poslabšanje na toplem; želja po hladnih napitkih
• Apis mellifica (Apis mellifera) – pordela koža, oteklina, srbeč in zbadajoč izpuščaj; prija hlad.
• Cantharis (Lytta vesicatoria) – opekline; poslabšanje ob dotiku, izboljšanje ob hladu. Lahko prepreči nastanek mehurjev in ublaži bolečino.
• Causticum hahnnemanni – hujše opekline z mehurji. Prisotna sta nemir in močna bolečina.
• Urtica urens – opeklina oziroma izpuščaj sta podobna kot pri koprivnici: razločno omejeni rdeči madeži so nekoliko povzdignjeni nad površino kože, posuti z drobnimi mehurčki, močno srbeči in pekoči.

Sončarica

• Glonoinum (Nitroglycerinum) – utripajoča bolečina v glavi, poslabšanje po vsakem tresljaju, nagibu glave nazaj, soncu in toploti.
• Belladona (Atropa bella-donna) – pordela koža in rdeč, vroč obraz, utripajoč glavobol.
• Gelsemium sempervirens – šibkost, drgetanje telesa, tresenje rok, glavobol v zatilju.

Piki žuželk

• Apis mellifica (Apis mellifera) – pordela koža, oteklina, srbeč in zbadajoč izpuščaj; prija hlad.
• Ledum palustre – točkast vbod, bleda oteklina, prija hlad (npr. pri ugrizu klopa).
• Urtica urens – na mestu vboda, ugriza (čebele, ose, bolhe, meduze) so prisotni močno srbenje, pekoč občutek in koprivnica. Hladen obkladek okrepi bolečino.

Želodčne težave

• Nux vomica (Strychnos nux vomica) – nagnjenje k zaprtju, zgaga, občutek teže po jedi, kislo spahovanje, boljše učinkuje pred jedjo.
• Arsenicum album – močne, pekoče bolečine v želodcu, npr. po zaužitju sladoleda, pri črevesni gripi ali zastrupitvi z mesom in ribami.
• Antimonium crudum (Stibium sulfuratum nigrum) – težave se pojavijo ob toplem vremenu zaradi preobilnega obroka, preveč kisle hrane, peciva. Jezik postane debelo obložen. Slabost zaradi prepolnega želodca, slabost, bruhanje, ki ne prinese olajšanja. Driska se večkrat izmenjuje z zaprtjem.
• Okoubaka – na potovanjih, ko hrana in higienske razmere povzročajo prebavne težave.

Poškodbe in oskrba ran

• Arnica montana – rane in poškodbe vseh vrst, ki jih spremlja nastanek modrice, športne poškodbe, nategi, udarnine, podplutbe, bolečine v mišicah, ostra bolečina, zlasti v predelu vratu. Šok po poškodbi.
• Hypericum perfoliatum – poškodbe živcev oz. gosto oživčenih predelov (npr. padec na trtico, zmečkanine prstov). Poškodbe so lahkoposledica topega udarca ali prisilnega položaja. Sunkovita, nevralgična bolečina.
• Rhus toxicodendron – prenaprezanje, zvini in otekline; izboljšanje ob gibanju, poslabšanje ob mirovanju; bolečine so najhujše ob začetnih gibih po mirovanju.
• Ruta graveolens – pri poškodbi ahilove tetive, natrganih kitah, operaciji ligamentov, poškodbah pokostnice
• Staphisagria – pri odprtih poškodbah, urezninah, poškodbah očesa.

Posvetujte se s farmacevtkami Lekarne Krško in skrbno pripravite potovalno lekarno.

Želimo vam lepe brezskrbne počitniške dni!

Leja Zadravec, mag.farm.